Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski

 

Republika Madžarska in Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu podpisnici)

 

v želji, da bi zagotovili čim višjo raven pravnega varstva ter ohranjanja in razvijanja narondne identitete slvenske manjš ine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki S1oveniji (v nadaljnjem esedilu: manjš ini);

v prepričanju, da je dejansko enakost, ohranjanje lastne identitete in razvoj slovenske oziroma madžarske manjšine mogoče doseči s posebnimi pravicami posameznikov in pravicami manjšine kot celote;

izhajajoč iz načel mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah in svoboš činah ter. mednarodnih dolcumentov o varstvu manjš in, zlasti pa: Sploš ne deklaracije o človekovih pravicah, Pakta o državljanslcih in političnih pravicah, Pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Helsinške sklepne listine, Pariške listine za novo Evropo, Dokumenta Pariš kega, Kopenhagenš kega in Moskovskega srečanja Konference o človelkovi dimenziji KVSE, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboš čin, Konvencije Sveta Evrope o regionalnih in manjš inskih jezikih;

izhajajoč iz dejstva, da celovit razvoj manjšin, zlasti na območjih, kjer avtohtono živita, v Porabju v Republiki Madžarski in v Prekmurju v Republilci Sloveniji, bogati kulturno življenje in vsestransko medsebojno sodelovanje med obema državama,

sta se sporazumeli o neslednjem:

1. člen

Podpisnici zagotavljata možnost za ohranitev in razvoj ter svobodno izražanje kulturne, jezikovne, verske in celovite slovenske oziroma madžarske identitete manjš in in njunih pripadnikov. V ta namen bosta sprejeli in uveljavljali ustrezne ukrepe in mehanizme na področju izobraževanja, kulture, javnega obveščanja, založniš ke in znanstveno-raziskovalne dejavnnsti, gospodarstva in na drugih področjih, ki bodo prispevali k vsestranskemu razvoju manjšin.

 

2. člen

 

Podpisnici s posebno pozornostjo podpirata v javnih izobraževalnih ustanovah za potrebe manjšine pouk v maternem jeziku in učenje maternega jezika v vrtcih, osnovnih, srednjih in visokih šolah in skrbita za spoznavanje kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti matičnih narodov ter manjš in.

V ta namen vzpodbujata izmenjavo izlcuš enj na področ ju manjšinskega šolstva, zlasti dvojezičnega in alternativno uporabo uč benikov obeh strani.

Podpisnici podpirata izmenjavo učencev in učiteljev, pošiljanje učbenikov, učil in učnih pripomočkov, organiziranje seminarjev in izpopolnjevanja, podeljevanje državnih štipendij in štipendij drugih skladov za redno, delno in podiplomsko izobraževanje in izpopolnjevanje, zlasti za učitelje in teologe.

Poleg tega na vseh ravneh izobraževanja sodbujata spoznavanje in učenje jezika, kulture in zgodovine manjš ine in njunih matičnih narodov tudi pri pripadnikih večinskih narodov.

 

3. člen

 

Podpisnici.vzpodbujata celovito uresničevanje kulturnih in izobraževalnih potreb narodnih manjšin.

Podpirata ustanavljanje in delovanje njihovih kulturnih ustanov, organizacij, druš tev in skladov.

V ta namen še posebej podpirata nekomercionalno usmerjeno pošiljanje knjig, časopisov in ostalega tiska, tonskih in slikovnih materialov brez carinskih in drugih dajatev, izdajateljsko dejavnost narodnih manjšin, gostovanja profesionalnih in amaterških umetniških skupin tcr organiziranje prireditev,· ki bogatijo kulturo in identiteto manjš in, ki ž ivita v obeh državah.

 

4. člen

 

Podpisnici zagotavljata pripadnikom manjš in svobodno uporabo njihovega jezika v zasebnem in javnem življenju, uporabo izvirnih imen in priimkov in njihovo vpisovanje v matične knjige.

Podpisnici se zavezujeta da bosta na območjih, kjer manjš ini avtohtono živita, zagotavljali enakopravno uporabo obeh jezikov, posebej pri zemljepisnih imenih in

javnih napisih, v organih lokalne samouprave, v pisni in ustni komunikaciji pred upravnimi in sodnimi organi ter drugimi javnimi službami.

 

5. člen

 

Podpisnici priznavata pravico manjš in do informiranja v maternem jeziku v tisku, radiu in televiziji:

V ta namen zagotavljata lastno informacijsko dejavnost manjš in in njen razvoj. Podpirata svoboden pretok informacij v jezikih manjš in ter sodelovanje med množičnimi občili manjšin in večinskih narodov.

Pogodbenici bosta skrbeli za možnost sprejemanja domačih radijskih in televizijskih programov, kakor tudi radijskih in televizijskih programov matičnega naroda ter za redne in ustrezne programske termine radijskih in televizijskih oddaj v maternem jeziku.

 

6. člen

 

Podpisnici podpirata znanstveno raziskovanje in prouč evanje pravic manjšin, njune pretelkosti in sedanjega položaja. V ta namen podpirata sodelovanje manjšin pri teh raziskavah, ustanavljanje, delovanje in sodelovanje manjšinskih raziskovalnih organizacij in znanstvenih ustanov podpisnic ter jim omogočata raziskovanje manjš inskih vpraš anj na njunih ozemljih.

 

7. člen

 

Podpisnici·se zavezujeta, da bosta v svojih prostorskih in gospodarskih razvojnih načrtih upoš tevali posebne interese manjš in in zagotovili gospodarslci in·družbeni razvoj območij, na katerih manjšini avtohtono živita, ki bo omogočal družbeno.in gospodarsko enalcopravnost manjšin.

Podpisnici bosta v korist manjš in podpirali vse oblike obmejnega sodelovanja, š e posebej gospndarskega.

Podpisnici bosta podpirali tak gospodarslći razvoj regij, ki bo preprečeval izseljevanje prebivalstva ter nasilno spremembo etničnega sestava avtohtonega ozemlja manjš in.

 

8. člen

 

Podpisnici zagotavljata, v skladu z notranjo zalconodajo, ustrezno udeležbo manjšin pri odločanju na lolkalni, regionalni in drž avni ravni o zadevah, ki se nanaš ajo na pravice in položaj manjšin in njunih pripadnikov.

 

9. člen

 

Podpisnici se zavezujeta, da upravne i.n teritorialne organizacije države ter lokalne samouprave ne bosta urejali v škodo manjšin. Prizadevali si bosta, da bi se meje upravnih. volilnih in z manjšinama naseljenih območij čim bolj ujemale.

V skladu s svojo zakonodajo bosta zagotavljali pogoje za delovanje organizacij, ki zastopajo manjš inslce interese na državni ravni.

 

10. člen

 

Podpisnici zagotavljata možnost za vsestranske svobndne in neposredne stike manjš in s pripadniki matičnega naroda ter njegovimi državnimi in javnimi ustanovami. V ta namen bosta predvsem odpirali nove mejne prehade, skrbeli za prometne povezave, podpirali gospodarske in kulturne stike ter izmenjavo strokovnjakov.

 

11. člen

 

Podpisnici se zavezujeta, da bosta obveznosti iz tega sporazuma upoš tevali pri sklepanju medsebojnih pogodb in programov sodelovanja.

Pogodbenici bosta zagotovili sodelovanje predstavnilcovmanjš in pri skklepanju sporazumov, ki neposredno zadevajo njihove prvice in položaj in ki izhajajo iz tega.

 

12. člen

 

Podpisnici bosta za urisničitev nalog iz tega sporazuma zagotavljali materialno in drugo podporo.

 

13. člen

 

Nobene določbe tega sporazuma ni dopustno razlagati ali uresničdevati tako, da bi se s tem znižala raven zagotovljenih in že doseženih pravic.

 

14. člen

 

Nobenega določila tega sporazuma ni mogoče razlagati tako, da bi š kodoval ozemeljski integriteti katere izmed podpisnic.

 

15. člen

 

Podpisnici bosta ustanovili posebno medvladno komisijo za manjš ine, ki bo spremljala uresničevanje določi tega sporazuma. V to komisijo bosta vladi podpisnic za vsako zasedanje imenovali ustrezno š tevilo članov. Č lane komisije iz vrst pripadnikov manjš inskih organizacij.

 

Medvladna komisija se bo sestala vsaj dvalcrat letno, izmenično v obeh državah padpisnicah.

 

Medvladna komisija ima naslednje naloge:

• obravnava aktualna vpraš anja manjš in v obeh državah;

• ocenjuje uresničevanje obvesnosti iz tega sporazuma;

• pripravlja in sprejema proporočila za svoji vladi v zvezi z uresničevanjem tega sporazuma in po potrebi predlaga njegove spremembe.

 

Komisija sprejema stališča soglasno.

 

16. člen

 

Ta sporazum bosta podpisnici ratificirali v skladu s svojo zakonodajo.

Sporazum bo začel veljati 2 meseca po izmenjavi obvestil o ratifikaciji, komisija iz 15 člena pa se lahko imenuje takoj po podpisu sporazuma.

 

17. člen

 

Ta sporazum velja 5 let. Veljavnost se podaljš a vsakokrat za nadaljnjih 5 let, če ga katerakoli od podpisnic ne odpove 6 mesecev pred vsakokratnim potekom v pisni obliki.

Sporazum je sestavljen v Ljubljani dne 6. novembra 1992. v dveh izvirnikih v madžarskem in slovenskem jeziku, ki sta oba enako veljavna.

 

 

ZA REPUBLIKO MADŽARSKO ZA REPUBLIKO SLOVENIJO